APDEJT.si

Izraelska vojska je sporočila, da je prestregla raketo, izstreljeno iz Jemna proti Izraelu, odgovornost za napad pa so prevzeli jemenski Hutiji. Medtem je bivša britansko-izraelska talec Emily Damari kritizirala načrt vodje laburistov Keirja Starmerja za priznanje Palestine, saj naj bi s tem "nagradil terorizem".

Novi članki primerjajo situacijo v Gazi z Varšavskim getom ter obtožujejo uporabo lakote kot vojno orožje, pri čemer več kot dva milijona Palestincev kliče po hrani in pomoči. Ob tem so izpostavljene izjave izraelskega ministra, ki naj bi ciljajo na izgon palestinskega prebivalstva.

Izraelski napadi v Gazi so se nadaljevali kljub 10-urni humanitarni premirji, ki ga je napovedal Izrael. Po poročilih naj bi bilo ubitih 13 Palestincev, vključno z dvema otrokoma. Medtem naj bi ZDA vstopile v vojno proti Iranu, ki naj bi jo sprožil Izrael, Donald Trump pa je izjavil, da sta se Izrael in Iran dogovorila za "popolno prekinitev ognja".

Grčija se je znašla v primežu več kot desetih obsežnih gozdnih požarov, ki so izbruhnili po vsej državi. Zaradi nevarnosti je bilo evakuiranih približno 7.000 ljudi, uničenih je bilo na desetine hiš. Grške oblasti so zaprosile za evropsko pomoč preko mehanizma RescEU za obvladovanje požarov, ki jih zaostrujejo močni vetrovi in vročinski val. V bližini Aten je bilo evakuiranih najmanj 5.000 prebivalcev, šest gasilcev pa je bilo poškodovanih. Sosednja Turčija se prav tako še vedno spopada s širjenjem plamenov.

Malezija je napovedala, da bo posredovala v mirovnih pogajanjih med Tajsko in Kambodžo. Voditelja obeh držav naj bi se v ponedeljek sestala v Kuala Lumpurju, da bi dosegla rešitev za oboroženi spopad na njuni skupni meji, ki traja od četrtka.

Izraelske oborožene sile so v soboto zvečer prestregle ladjo Handala, na kateri je bilo 21 aktivistov in civilistov iz 12 držav, namenjenih v Gazo z begunsko pomočjo. Ladja je plula v mednarodnih vodah, približno 40 navtičnih milj od palestinske enklave. Med potniki so bili tudi novinarji in zagovorniki človekovih pravic.

Špansko zunanje ministrstvo in veleposlaništvo v Tel Avivu sta se aktivirala, da bi nudila zaščito dvema španskima državljanoma, ki sta na krovu ladje "Handala". Ladjo, ki je plula proti Gazi z humanitarno pomočjo, je zadržala izraelska mornarica približno 74 kilometrov od obale Gaze. Španski konzulat v Jeruzalemu je v stiku z omenjenima posameznikoma.

Spopadi med Tajsko in Kambodžo so se nadaljevali četrti dan zapored, kljub poskusom posredovanja ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Trump je imel pogovore z voditelji obeh držav in je izrazil upanje po mirnem reševanju konflikta, vendar pa si državi še naprej izmenjujeta artilerijske ognje. Tudi mednarodna skupnost je pozivala k miru in dialogu.

Izraelska mornarica je v mednarodnih vodah pred obalo Gaze prestregla drugo plovilo v sklopu "Flotilje svobode", ki je bilo namenjeno dostavi humanitarne pomoči in je kršilo mednarodno pomorsko pravo. Na ladji Handala naj bi bili aktivisti, ki so med prevzemom ladje s strani izraelskih vojakov peli protestno pesem. Medtem je kolumbijski predsednik Gustavo Petro ukazal mornarici, naj ustavi in ​​blokira pošiljke premoga proti Izraelu, kot odgovor na "genocidno vojno" v Gazi, s čimer kritizira svojo administracijo, ker naj bi kljubovala ukazu.

Hamas je zavrnil kritike visokih ameriških uradnikov po propadu pogajanj o premirju z Izraelom, pri čemer zahteva, naj ZDA pritiskajo na Izrael. Medtem pa španski mediji poročajo, da Netanjahujeva vlada očitno daje prednost najslabšim možnim scenarijem pred iskanjem mirne rešitve s sosedi.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je obsodil mednarodno brezbrižnost do humanitarne krize v Gazi in razširjeno lakoto označil za "moralno krizo", ter pozval k takojšnjemu ukrepanju. Medtem ko se v Gazi nadaljujejo spopadi in izraelski napadi, se pozornost svetovne skupnosti preusmerja drugam, zlasti na poslabšanje razmer na Zahodnem bregu, kot je navedeno v primeru Masafer Yatta.

Grške oblasti so uradno zaprosile Evropsko unijo za pomoč pri obvladovanju obsežnih gozdnih požarov, ki so prizadeli več regij v državi. Za pomoč so zaprosili preko mehanizma RescEU. Požari so zahtevali že najmanj pet življenj in prisilili k umiku prebivalcev z več območij.

Izrael je v nedeljo poročal o distribuciji humanitarne pomoči, ki je bila dostavljena s 120 tovornjaki v Gazo. Hamas je trdil, da je bilo dostavljenih le 73 tovornjakov, večina pa naj bi bila oropana. Telovadba je potrdila, da je bilo v območje dostavljeno 120 tovornjakov s pomočjo, pri čemer je Izrael nekoliko popustil pri omejitvah na območju Gaze s suspendiranjem operacij podnevi v treh sektorjih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto, med bivanjem v Škotski, pozval k prenehanju spopadov med Tajsko in Kambodžo, ki se že tri dni bojujejo za nadzor nad skupnim obmezdjem. Boji so terjali najmanj 33 življenj. Trump je izjavil, da je v stiku z voditelji obeh držav, da bi dosegli premirje.

Razmere v Gazi so kritične, saj je na tisoče otrok, vključno z dojenčki, ogroženih zaradi lakote in pomanjkanja osnovnih potrebščin, kot je mleko. Hamásova vlada v Gazi je opozorila na možnost "masovne smrti" več kot 100.000 otrok, mlajših od dveh let. Mednarodna skupnost se odziva na napoved Izraela, da bo dovolil zračne dostave pomoči s padali, vendar sprejem ni bil topel. Velika Britanija se je pridružila Združenim arabskim emirati in Jordaniji pri načrtih za zračne dostave in evakuacijo bolnih otrok. Prizadevanja za povečanje humanitarne pomoči so ključnega pomena, saj se tretjina prebivalstva sooča z lakoto.

Hamás je zavrnil očitke predsednika ZDA Donalda Trumpa, da ne želijo skleniti dogovora, in kot glavno oviro za dosego celovitega sporazuma označili izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Milica je ponovila svojo voljo, ki naj bi jo izkazovala od začetka pogajanj. Medtem so Trump in Netanjahu opustili pogajanja, medtem ko se nadaljujejo spopadi v Gazi, pri čemer je slednji napovedal "preganjanje" Hamásovih pripadnikov.

Članek italijanskega avtorja P. Liguorija opisuje katastrofalno humanitarno situacijo v Gazi, ki jo je označil za »obraz resnice« in izpostavil stradanje kot neposredno grožnjo smrti po več kot dvajsetih mesecih bombardiranj, uničenja mest in infrastrukture ter spremembe begunskih taborišč v množična grobišča. V drugem članku palestinsko gibanje Hamas preko svojega predstavnika Izzata al Rishqa zanika Trumpove obtožbe in kot glavno oviro za dogovor navaja izraelskega premierja Netanjahuja. Hamas je ponovno potrdil pripravljenost na celovit sporazum, ki bi končal ofenzivo v Gazi, kar naj bi izkazoval že od začetka pogajanj.

Nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer so se v soboto ponovno pogovarjali po telefonu, da bi uskladili skupno stališče do trenutnih razmer v Gazi, Iranu in Ukrajini. Srečanje voditeljev skupine E3 je bilo namenjeno iskanju enotne politike glede omenjenih ključnih mednarodnih vprašanj.

Ameriški predsednik Donald Trump je med svojim štiridnevnim obiskom na Škotskem, ki je vključeval golf in diplomatska ter poslovna srečanja, ostro kritiziral evropsko priseljevanje. Trump je pozval evropske države, naj "se zberejo" in "končajo to grozljivo invazijo", pri čemer je izpostavil svojo politiko izgonov nezakonitih priseljencev. Po njegovem mnenju nezakonito priseljevanje uničuje Evropo, ki naj bi ji grozilo "izginotje", če ne bo ukrepala. Trump je prav tako pohodil priznanje Palestine s strani francoskega predsednika Emmanuela Macrona, češ da "ni pomembno". Poleg tega je priporočil, naj "ustavijo vetrnice, ki uničujejo lepoto (naših) držav".

Katalonija bo oktobra kot prva v Evropi v vesolje poslala nanosatelit 6GStarLab, namenjen testiranju tehnologije 6G. Satelit, ki ga je naročil raziskovalni center i2CAT, je izdelalo podjetje Open Cosmos. Izstrelitev bo potekala iz kalifornijske baze Vandenberg z raketno platformo SpaceX. To predstavlja pomemben korak v razvoju globalnih komunikacijskih tehnologij.